“Ekonomija skupne blaginje” sestavlja temeljne prvine alternativnega ekonomskega okvira. Uporablja tri pristope: 1. Tržne vrednosti in socialne vrednosti si ne bi smele več nasprotovati. Tiste vrednosti, ki prispevajo k izpolnjujočim medosebnim odnosom, bi morale biti nagrajene v ekonomiji. 2. Skladnost z ustavo. Ekonomija mora delovati v skladu z vrednotami in s cilji, katere določajo ustave zahodnih demokracij, kar trenutno ne drži. 3. Ekonomski uspeh se ne bi več smel meriti z denarnimi kazalci (finančni dobiček, BDP), temveč s tem, kar je zares pomembno, t. j. z uporabnimi vrednostmi (osnovne potrebe, kakovost življenja, vrednosti skupnosti). Prvi osnutek tega modela, vključno z bilanco stanja skupne blaginje, je med letoma 2009 in 2010 razvil ducat avstrijskih podjetnikov. Praktična implementacija. V proračunskem letu 2011 je 60 podjetij v treh državah ustvarilo bilanco stanja skupne blaginje. Pri tem so imeli podporo svetovalcev, revizorji pa so pregledali bilanco stanja skupne blaginje. Število pionirskih podjetij je poleti 2012 naraslo na okroglih 200, preko 800 podjetij iz 15 držav pa podpira skupno iniciativo. Splošen napredek iniciative. Čedalje bolj se okrog modela ekonomije skupne blaginje in pionirskih podjetij oblikujejo posamezni delovni krogi. Uredniki, znanstveniki, predavatelji, odposlanci … številni ljudje že ponujajo svoje veščine in znanje, da bi prispevali skupnemu razvoju ekonomije skupne blaginje. Regionalne skupine in skupnosti. V osmih državah (Avstriji, Nemčiji, Italiji, Švici, Liechtensteinu, Španiji, Argentini in Hondurasu) so se pojavile regionalne podporne skupine (imenovane tudi energetska polja). Delujejo okrog podjetij podpornikov in širijo idejo ekonomije skupne blaginje na lokalni ravni. Prve skupnosti so že pokazale interes za to, da bi postale skupnosti ekonomije skupne blaginje. Proces odprtega razvoja. Model ekonomije skupne blaginje sestoji it dveh jedrnih prvin: bilance stanje skupne blaginje in 20 vsebinskih točkah. Model smo stalno prilagajali na podlagi povratnih odzivov in ga bomo tudi v prihodnjih letih. Na koncu tega procesa morajo nastopiti ekonomske konvencije, najprej na nivoju skupnosti, nato na nivoju zvezne dežele, države in na evropskem nivoju. Skozi referendume se lahko dele modela vnese v ustave. Udeležba. Vsakdo lahko prispeva k izgradnji ekonomije skupne blaginje s svojimi veščinami in zanimanji - pa naj bo podjetje, potrošnik, sodelavec v delavnih krogih ali energetskih poljih, v šolah in univerzah ali v bivalnih skupnostih. Število rase vsak dan. Pridružite se tudi vi!
BILANCA SKUPNE BLAGINJE
Vir: Nara Petrovič, ekološka naselja in trajnostna kultura bivanja
Ni komentarjev:
Objavite komentar